10.5.2015
Ko sem se z avtom peljal proti Sella Nevei, sem opazoval kako neverjetno visoko se je letos že umaknil sneg. Na parkirišču so bili zjutraj ob 6 h, štirje avtomobili, s slovensko registracijo, kar mi je dalo upanje. Sploh ker sem videl da je nekdo že maširal navkreber, s smučmi na nahrbtniku. Sneg se začne kakšnih 200 višincev nižje od zgornje postaje gondole, do tja pa je treba, cca eno uro, po kopnem. Potem sem jo mahnil na Sedlo Vršič (Sella Ursic), po desni strani, gledano od koče Gilberti. Opremljen z GPSom v žepu (ki ga nisem niti enkrat pogledal) sem samozavestno zagrizel v strmino in na debelo zgrešil smer. Namesto na Vršiču sem se znašel na grebenu, ki mu ne vem imena (niti Tabacco ne ve) in ugotavljal kako naporen je lahko do kolen udirajoč razmočen sneg. Smučarija navzdol je bila presenetljivo dobra. Doma sem ugotovil, da sem cilj zgrešil za cca. 100 višincev, no pa kdaj drugič. Kljub nošnji smuči nazaj do avta, kar lepa spomladanska smučarija.
HD
Zemljevid: