El Teide

27.4.2017

Kanarski otoki sicer spadajo pod Španijo, odkar so si jih Španci na silo prisvojili, a so geografsko del Afrike. Otočje leži v Atlantiku cca 200 km zahodno od Sahare. Center otoka je mogočni vulkan El Teide, ki je tretji največji vulkan na svetu. Visok je 3719 m in ima pogosto vrh prekrit s snegom in zavit v oblake. Moj prvotni namen je bil naskok na nekoliko nižji parazitski vulkan Pico Viejo, ki ima zgolj 3135 m. Sploh zato, ker je za vrh vulkana El Teide potrebna dovolilnica, ki je nikakor ne moreš dobiti in velja zgolj dve uri na določen datum. Poleg tega gre skoraj do vrha gondola, kar pomeni veliko turistov.

Ko sem prišel na izhodiščni plato cca 2000 vm, me je na zahodni strani presenetila megla in močna nevihta. Skoraj sem že obupal vendar sem se kljub dežju odpeljal na vzhodno stran vulkana. Tam pa šajba vendar zelo močan veter. Opustil sem misel na Pico Viejo. Klub vetru sem se odpravil na neznani teren, proti Montana Blanca. Potem pa sem ob poti gledal table, da gre ta pot preko Rifugio Altavista pravzaprav do vrha. Pri koči sem izvedel da zardi močnega vetra ne vozi gondola in posledično tudi ni kontrole na vrhu. No, to se pa splača ! V orkanskem vetru in mrazu nas nekaj manj kot 10 brez dovolilnic osvojilo vrh. Skupaj je pot trajala cca 7h. Največji problem je višina, sploh, ker spiš praktično na 0 m, pri morju, potem pa se v manj kot 5h dvigneš na 3700. Skupno cca 1400 vm.

Hoher Sonnblick

9.4.2017

Hoher Sonnblick je eden od vršacev v skupini Goldberg, ki se nahaja vzhodno od Velikega Kleka (Grossglockner). V tem delu so včasih kopali zlato od kjer tudi ime pogorja. Višina je spodobna, 3106 m in zahteva kondicijo. Na vrhu je meteorološka postaja, nekakšna avstrijska Kredarica. Ko so razmere dobre, pa je to priljubljen turnosmučarski cilj. Smeri za turnosmučarski pristop sta dve. Iz Heiligenbluta mimo Alter Pocher doma, čez prvo strmino, nato pa ob ledeniku Kleinfleisskees do vrha, od kjer sem šel jaz. Drugi pristop je mimo smučišča Mölltaler Gletscher in preko Niedere Scharte ter po ledeniku Goldbergkees, od kjer je prišla večina. Vstal sem malo čez tretjo, potem pa skoraj tri ure vožnje do izhodišča. Sam vzpon je dolg, sneg pa se je začel šele po dveh urah in pol nošnje smuči. Potem je do cilja še nadaljni dve uri. Pri zadnjih metrih pod kočo pa že vpliva višina. Smučanje bolj ali manj po smeri pristopa in to kar precej do podna, nato še cca pol ure peš do avta. Sneg zgoraj kompakten napihan, v sredini nekaj ojuženega srenca, spodnji del pa precej strm, trd in leden, zato sem bolj abručal kot res smučal. Skupno vzpona cca 1600 vm.